Ščit: najbolj nepogrešljivo orodje za vzgojo psa
Če bi vas lahko naučili eno samo stvar … Če bi nam dali samo eno priložnost, da vas naučimo nekaj najbolj koristnega, kar lahko za vedno spremeni vaš odnos s psom. Če imamo samo pet minut časa, samo en pogovor, le eno lekcija, da jo lahko odnesete s seboj in jo začnete uporabljati takoj – bi vam pokazali nekaj, kar spada med najpomembnejše znanje vsakega skrbnika psa. Nekaj, kar razumejo vsi psi – in vsi ljudje.
Ne bi govorili o odpoklicu. Ne bi razlagali o klikerju, socializaciji, navajanju na boks ali pravilni hoji na povodcu. Vse to je seveda pomembno. Ampak če bi morali izbrati eno samo stvar, eno samo orodje, ki lahko v najkrajšem možnem času naredi največjo razliko, bi bila izbira preprosta: ŠČIT. Strokovno ime zanj se imenuje znak roke (hand signal po Turid Rugaas).
To ni ukaz. Ni trikec. In ni čarovnija. A če bi čarovnija obstajala, bi najverjetneje izgledala prav tako. Mehka, tiha gesta, ki jo pes razume bolje kot katerokoli človeško besedo. In kar je najbolj presenetljivo?
Kaj je »ščit« oziroma znak roke?
Ščit je ena najbolj osnovnih, a obenem tudi najbolj spregledanih oblik komunikacije med človekom in psom.
Gre za preprost gib z roko, pri katerem dlan dvignemo predse, obrnjeno navzven, v mehkem, neagresivnem gibu. Ni nenaden, ni grozeč in ni “ukazovalen” gib. Je kot prijazen znak za “počakaj malo”, kot tiha potrditev, da imamo situacijo pod nadzorom in pes ne rabi ukrepati, skrbeti ali reagirati.
Ta kretnja ne pove psu, naj se usede. Ne zahteva, naj obstane. Namesto tega prenaša sporočilo:
»Ne rabiš se obremenjevati. Vse je v redu. Jaz bom rešil_a situacijo. Ti pa varčuj energijo.«
In ravno v tem tiči njena moč: ne ustvarja napetosti, temveč pomirja. Ne zahteva poslušnosti, ampak omogoča sproščenost. Ne gre za trik. Ne gre za šolanje. Gre za razumevanje.
Znak roke deluje kot nevidna meja, nevsiljiv okvir, v katerem se lahko pes odloča, kako bo reagiral – in pogosto se odloči, da ni treba narediti ničesar. V bistvu se za to odloča vedno bolj pogosto, če ščit uporabljamo redno in dosledno ter mu s tem dokažemo, da se resnično ne rabi obremenjevati, ker imamo mi zadeve pod kontrolo.
Zakaj ga imenujemo ščit?
Najlažje si je uporabo takšnega znaka roke predstavljati, če dlan uzremo kot ščit. Včasih ta ščit varuje psa pred svetom, včasih pa svet pred psom.
- Primer 1: pes poskuša zavzeti položaj ob mizi med nedeljskim kosilom. Znak roke nastavljen proti psu vljudno zaščiti hrano pred vdorom neustavljivega mesojedca.
- Primer 2: med sprehodom proti vam drvi drug pes. Tokrat znak roke pokažete njemu – s tem zaščitimo sebe in svojega psa pred preveč entuziastičnim prišlekom.
Naša roka tako deluje kot nevidni ščit, kot prepreka, s katero psu na kratko sporočimo: »Hej, ti – iz te moke ne bo kruha.« In ne boste verjeli – psi ga razumejo. Vsi, ne glede na pasmo ali starost, govorijo ta jezik. Res je, da ga ne bodo vedno upoštevali, saj ta gesta ni ultimativni ukaz, temveč vljudno priporočilo. A večina psov bo slej ko prej popustila in sprejela naš miren »ne«.
Zakaj znak roke deluje?
Psi so predvsem vizualna bitja. Njihove oči ujamejo najmanjše premike v okolici – pogosto veliko hitreje kot njihova ušesa ujamejo zvok. Prav zato bo pes na gib roke reagiral prej in bolj zanesljivo kot na besedo.
Znak roke deluje tudi zato, ker gre za univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi sesalci. Turid Rugaas, ki je znak roke uporabljala že pred več kot 40 let, pravi, da nanj enako reagirajo psi, mačke, konji, celo morski levi – in ljudje.
Ko nekdo dvigne dlan proti nam v določenem kontekstu, nam je sporočilo instinktivno jasno: ustavi se, počakaj, ne približuj se.
In še nekaj: znak roke ne sproži negativnih občutkov, kot jih pogosto ustvarijo ukazi »ne«, »pusti« ali »mir«. Namesto tega pes dobi jasno, mirno informacijo brez nepotrebne napetosti. To pomeni, da smo s takšno komunikacijo avtomatsko v odnos vnesli manj stresa in manj konfliktov ter več prostora za spoštovanje in zaupanje.
Kje in kako se uporablja znak roke? Kaj vse lahko zaščitimo?
Znak roke je vsestransko orodje, ki ga lahko uporabimo v številnih vsakdanjih situacijah – brez besed, brez vlečenja povodca in brez napetosti:
Turid Rugaas – ženska, ki nam je dala znak roke
Znak roke v današnji obliki in pomenu je svetu približala Turid Rugaas – norveška strokovnjakinja za pasje vedenje, ki je zaslovela z raziskovanjem in poučevanjem pomirjevalnih signalov pri psih.
Že več kot 40 let ta preprosta gesta spremlja njeno delo in vsakdanje življenje s psi. Kot pravi sama, je od trenutka, ko jo je začela uporabljati, pri psih prenehala uporabljati ukaze, kot so »ne«, »pusti« ali »mir«. Vse je nadomestila s to preprosto kretnjo roke.
Njeno glavno sporočilo je preprosto: če bi se morali naučiti le ene stvari za boljše življenje s psom, naj bo to znak roke.
Če vas ta pristop zanima, toplo priporočamo njeno knjigo On Talking Terms with Dogs: Calming Signals, ki jo imajo številni pasji skrbniki za obvezno branje. V njej znak roke ni le opisan, ampak umeščen v širši kontekst razumevanja pasje govorice in gradnje zaupanja. To je eno tistih branj, ki bo za vedno spremenilo način, kako komunicirate s psom – in kako pes komunicira z vami.
Ena gesta, neskončne možnosti
Ko enkrat razumemo moč znaka roke, se pred nami odpre skoraj neskončen seznam priložnosti, kje ga lahko uporabimo.
Ta gesta lahko postane univerzalno sporočilo, ki ga pes razume brez besed in brez napetosti. Ne zahteva moči. Ne zahteva priboljškov. Ne zahteva glasnih besed. Zahteva le prisotnost, mir in razumevanje, da je naš pes bitje, ki mu lahko z najmanjšo možno gesto povemo: »Vse je v redu. Nič ti ni treba narediti.« In ko jo začnemo uporabljati, smo hitro presenečeni, kako pogosto nam pride prav – doma, na sprehodu, pri delu ali igri.
Prijavite se na naše novice.
Z vami bomo delili nasvete in novosti iz pasjega sveta. Ter opomnike za vse naše aktivnosti in dogodke, na katere bosta vabljena skupaj s svojim najboljšim prijateljem!
